Ali veš, da vsi nosimo očala v partnerskih odnosih?

Vsak od nas jih ima, čeprav se tega morda ne zavedamo. To so naša “nevidna” očala z “odnosno dioptrtijo”, ki se oblikujejo v izvorni družini, nato pa jih, ko odrastemo, nosimo še naprej, čeprav bi bilo morda potrebno dioptrijo ponovno preveriti.

Na podlagi ponavljajočih se izkušenj s starši oz. skrbniki se v otroštvu naučimo kako gledati nase in na druge, kaj pričakovati od odnosov in kako v njih »preživeti«. A tu ne gre za kognitivna spoznanja, temveč za utelešeno znanje in pričakovanja o tem kako biti v intimnem odnosu z drugim.

In ko se znajdem v partnerskem odnosu, ta moja očala ves čas filtrirajo kaj se dogaja in od moje »dioptrije« je odvisno kako zaznavam sebe in partnerja, kaj razmišljam, kaj čutim, kak pomen prisujem temu in kako se odzivam. In tudi kakšnega partnerja si izberem. Ponavadi mi je namreč privlačen prav partner s katerim lahko potrdim svojo diptrijo (oz. prepričanja o sebi, drugih in odnosih), saj mi je to poznano, domače in je to edini način, kako znam »biti« v odnosih, pa čeprav je še tako boleče. 

Zato je pomembno, da pričnemo raziskovati in spoznavati svojo dioptrijo in kdaj prav zaradi nje morda vidim stvari malo izkrivljeno.

Da spoznam od kje prihaja, zakaj je tukaj in kako jo s celjenjem svojih ran lahko preoblikujem.

In dobra novica je ta, da to diotrijo lahko spremenimo in da ni nikoli prepozno za to! Nov varen intimen odnos (prijateljski, partnerski, terapevtski) lahko pomaga pri tem, da se naš pogled spremeni, s tem pa tudi naši odnosi in svet v katerem bivamo.