Dar čustev

Čustva so dar, čeprav jih vedno ne doživljamo tako. So naši vodniki, ki vsakič ko nas obiščejo prinesejo s seboj paketek (darilo) z modrostjo, ki pa jo lahko odkrijemo samo kadar jih ljubeznivo sprejmemo in ne podimo stran.

Ko si vzememo čas, se usedemo z njimi in pričnemo odpirati ‘darilo’ nas njegova vsebina lahko močno prevzame in včasih se energije, ki jo prinaša s seboj ustrašimo. A ta energija (e-motion), želi prosto steči po telesu in nam omogočiti akcijo, ki nas bo pripeljala do ponovnega ravnovesja, nam pomagala pri rasti in nas po potrebi tudi zaščitila.

Tako nas npr. jeza opozarja na krivico in nam da moč, da lahko postavimo meje ter krivico ustavimo. Strah nas opozori na nevarnost in vsi odzivi telesa na strah so v funkciji preživetja (beg, boj in tudi zamrznitev, saj jih telo v nevarnosti aktivira glede na hitro oceno naših takratnih virov in možnosti našega preživetja). Žalost sporoča, da smo izgubili nekaj/nekoga dragocenega in solze, ki jim pustimo prosto pot nam omogočijo, da izgubo lažje sprejmemo in integriramo, umirijo in sprostijo telo.

Kaj pa se zgodi, če paketka, ki ga s seboj prinese čustvo ne odpremo, obiskovalca z darom napodimo, darilo pa ignoriramo in ga pustimo zaprtega stati skupaj z drugimi predhodnimi zaprtimi darili?

Ne glede na to kako dragocena darila smo prejeli...če jih ne odpremo in kreativno uporabimo ter jih zgolj zaprte nosimo s seboj povsod po svetu, se bomo močno utrudili in porabili ogromno energije za to, da nam ne padejo iz rok in se odprejo. S polnimi rokami ali hrbtom pa bomo težko prejeli nova, čeprav ta prihajajo s strani nam zelo ljubega obiskovalca kot je npr. veselje. Ne glede na to kako zelo si to želimo, ne moremo blokirati zgolj težkih oz. neprijetnih čustev, saj ob tem hkrati preprečimo oz. prikrajšamo sebe, za to, da bi lahko v polnosti doživljali prijetna čustva.

Katere obiskovalce si želimo sprejeti v dom in kateri so tisti, ki nikakor niso dobrodošli smo se naučili že kot otroci v naši primarni družini. A vendar se lahko ob nekom, ki ga ni strah odpreti skupaj z nami naših paketov, naučimo kako jih sprejeti, odpreti počasi v našem tempu, kako prepoznati njihovo sporočilo in odkriti k čemu nas vabijo. In tega se učimo tudi na terapiji.