Ko mlada mamica trpi za poporodno depresijo ali anksioznostjo, tudi očku ni lahko. Velikokrat doživlja nemoč, občutek ima, da partnerke in njunega odnosa nenadoma ne prepozna več. Pogosto se zgodi, da ne razume kako je mogoče, da je partnerka, ki si je tako zelo želela otroka, sedaj npr. tako nesrečna, brez energije in veselja, ne želi biti z otrokom, doživlja, da ne zmore biti mama, je kar naprej vznemirjena, razdražljiva...Včasih očka doživlja, da kar naenkrat nima več kontrole nad življenjem, ter se čuti odgovornega za to, da je reši njene stiske, kar pa ob neuspehu le še poveča frustracijo. Svet kot ga je poznal in si ga zamislil za svojo družino se nenadoma sesuva in zdi se mu, da vse nosi sam. Če z mlado mamico ne vesta kaj točno se dogaja in njena duševna stiska še nima imena ter opore, je lahko občutek nemoči in obupa za oba še toliko večji.
Tudi, ko mamica prejme pomoč, ki jo potrebuje, je pomembno, da se tudi očka zaveda, da mora za to, da bo lahko na najboljši način podprl svojo partnerko in ji v tej bolezni stal ob strani, poskrbeti tudi zase. Pri tem mu lahko pomagajo aktivnosti, ki ga sproščajo, pogovor z osebami, ki jim zaupa, ter zavedanje, da resnično ni v njegovi moči, da partnerki stisko odvzame. Tega ona tudi ne pričakuje. Hrepeni pa po tem, da je tam zanjo, brez sodbe, da jo še vedno sprejema in gleda z ljubečim pogledom (ta bolezen namreč ni ona!) ter verjame in se osredotoča na luč na koncu tunela, ko je ona še ne zmore videti.
Ko pridobi tudi ustrezne informacije, ki mu omogočajo spoznati naravo te bolezni, mu tu pomaga, da lažje razvije do partnerke sočutje in potrpežljivost, ki sta ključna v procesu okrevanja. Poleg tega lahko mlado mamico zelo razbremeni njegova podpora pri konkretnih opravilih v gospodinjstvu (nova razporeditev odgovornosti), pomoč s strani drugih družinskih članov (babica, teta, prijateljica), ter aktivna vključenost očka pri nočnem hranjenju, da se lahko mamica odpočije.
Če imata tudi vidva občutek, da so se nad vajino družino po rojstvu otroka zgrnili temni oblaki, je pomembno, da se oba zavedata, da nista sama in da si kot družina zaslužite vso podporo, ki jo potrebujete. Prav nič sramotnega ni poiskati strokovno pomoč, To je lahko pravzaprav najbolj ljubeče dejanje do vaju in vajinega otroka. V primeru duševnih motnj v obporodnem obdobju je namreč izjemnega pomena tako za zdravje mamice kot za otrokov razvoj.
Comments