Draga nosečnica, ki včasih doživljaš razočaranje, žalost, jezo ali morda celo krivdo, ker nosečnost ni tako idilično obdobje kot si si predstavljala in kot ga vsi prikazujejo. Morda te je presenetila in pahnila v stisko intenziteta neprijetnih ali bolečih telesnih senzacij ali rizična nosečnost...
Morda te strašijo visoki valovi čustev, ki te brez opozorila popolnoma oblijejo in čutiš da težko splavaš na površje in najdeš zavetje mirnih vod...Morda se prebujajo in te vznemirjajo spomini, ki so do sedaj spali ali te stiska ob misli na prihodnost...Morda samo zaznavaš, da se je v tebi naselila neka neimenovana stiska, ki te ne izpusti in za katero še nimaš besed. Morda čutiš, da si edina, da so vse ostale nosečke presrečne in da je s tabo nekaj narobe, ker ne uživaš vedno ali celo sploh nikoli v nosečnosti.
Rada bi da veš, da nisi edina in nisi slaba mamica, četudi trenutno sploh ne moreš uživati. Zaslužiš si, da te poti ne hodiš sama in da lahko spregovoriš o svojih stiskah z nekom, ki mu zaupaš in te resnično sliši.
Nosečnost ni le obdobje intenzivnih in včasih nasprotujočih si čustev, temveč tudi obdobje posebne senzibilnosti, ko smo ženske še posebej odprte za spomine iz otroštva. Na podlagi lastnih izkušenj pogosto razmišljamo in sanjarimo kaj si želimo in česa ne za našega otročka. Ob tem pa lahko vzniknejo na površje tudi boleči spomini, neizžalovane izgube ali travme. Ta izkušnja posebne senzibilnosti, ki lahko prebudi v nas nepričakovane stiske pa je hkrati tudi priložnost za celjenje ran. Kadar najprej materinsko poskrbimo zase in poiščemo oporo, lahko potem tudi z več pozitivnih občutij vstopimo v materinstvo.
Ne le vsak otroček, temveč tudi vsaka (bodoča) mamica potrebuje svojo vas - svojo podporo. In to si zaslužiš tudi ti.
Comments