Draga mamica, ki držiš v naročju malo štručko, ki si jo morda tako dolgo čakala in si predstavljala, da boš ob njej najsrečnejša na svetu, sedaj pa po licih polzijo solze in se sprašuješ ali nisi morda naredila grozne napake... Ki čutiš, kot da se utapljaš v temi, da so obup, žalost, utrujenost in anksioznost vsakodnevni spremljevalci že več tednov ali mesecev... Ki tolikokrat pomisliš in čutiš, da si grozna mami in da mogoče nisi bila ustvarjena za to... Ki se ustrašiš lastnih črnih mislih in se počutiš kot pošast ter jih ne upaš deliti z nikomer. Ki ob pogledu na svojega dojenčka ne čutiš povezanosti in veselja kot si pričakovala, in morda doživljaš žalost, ker je dobil prav tebe za mamico. Ki se zaradi razdražljivosti morda pogosto jeziš na partnerja, čutiš, da si čisto sama in da te nihče ne razume... Ki doživljaš, da je življenje izgubilo svoje barve in ob ničemer več ne doživljaš veselja in užitka...
Ki doživljaš da to nisi več ti in te je strah, da nikoli več ne boš ok in takšna kot nekoč... Ki čutiš, da ne zmoreš več, da je vsega preveč in da izgubljaš kontrolo... Ki čutiš, da komaj preživiš dan in se počutiš ujeto in obupano...
Če se prepoznaš v tem opisu, draga mamica, vedi, da nisi sama in da obstaja pot ven iz te teme. Te stiske, ki jih doživljaš so simtomi, ki ne definirajo tega kdo ti si. Si veliko več od tega in si tako zelo vredna ljubezni, skrbi in pomoči. Nisi ti kriva, da se ti to dogaja, nisi grozna mami in to nikakor ne pomeni, da nisi dovolj močna.
Kadar smo v stiski, je to da spregovorimo in poiščemo pomoč zase v resnici znak neverjetne moči in poguma, ne pa šibkosti. Vsi v določenem obdobju našega življenja potrebujemo, da nam nekdo poda roko in morda je sedaj resnično prišel čas, da najprej poskrbiš zase saj boš tako tudi najbolje poskrbela za svojega otročka.
Res je, večina mladih mamic doživi šok, ko spoznajo kako zahtevno je lahko materinstvo z utrujenostjo, kot je prej niso poznale, ambivalentnimi občutji, ki jih niso pričakovale, občutkom osamljenosti in izgube sebe. Vsaka mlada mamica joka, je izmučena, se ji prebujajo strahovi...
A ko gre za poporodno depresijo so zgoraj opisana občutja vsakodnevna stalnica, trajajo več tednov ali mesecev ter so tako zelo intenzivna, da posegajo v zmožnost vsakodnevnega funkcioniranja in mamica ob tem resnično izjemno trpi... Približno 10 do 20% mamic doživi poporodno depresijo in takrat je res pomembno, da poiščejo pomoč, ki si jo zaslužijo.
Comments