PREOBRAZBA

"Kar za gosenico poment konec sveta, ostali svet imenuje metulj." Lao Tse.

Zelo rada imam metulje. Pravzaprav je eden mojih prvih spominov podoba tetitnega vrta s čarobnimi rožami, ki so se zapirale ob sončnem zahodu in čudovitimi pisanimi metulji, ki sem jih občudovala, ko sem bila z babico tam na počitnicah.

Prav tako rada pa imam tudi metafore, še posebej tisto, ki jo lahko najdemo v življenju metulja in z njo lažje osmislimo naše izkušnje prehodov. Tistih globokih sprememb, ki hodijo z roko v roki s strahovi in bolečino ter nas vabijo v proces žalovanja.

V najbolj intenzivnih trnutkih prehoda včasih občutimo, kot da bi bilI zavitI v bubo, popolnoma ločeni od sveta ter iz očiv oči z našimi sencami...

V teh trenutkih, ko se zdi, da se vse kar nam je bilo poznano sesuva, ko umira del nas in se bojimo, da tega nikoli ne bomo preživeli...Tam v tisti temi se rojeva nekaj novega.

Ta preobrazba, ki je lahko izredno boleča se bo v nekem trenutku končala in prinesla novo ŽIVLJENJE.

To ni naš konec. Iz te noči bomo prišli drugačni, spremenjeni in z novo odkritimi močmi, ki jih predtem nismo poznali. Zmogli bomo LETETI!