"Resnično poslušati pomeni dovoliti, da te notranji svet drugega spremeni."
Ta misel, ki sem jo zasledila dolgo nazaj in katere avtorja žal nimam v spominu, se je danes popolnoma nepričakovano prebudila v mojih mislih. Kot jutranji žarki, ki nežno a z gotovostjo naznanjajo svoj obstoj izza meglene odeje čilenskih Andov. Žarki, ki ne kričijo o svojem obstoju, a s svojo toploto spremenijo vse česar se dotaknejo.
In tokrat so prebudili nekaj novega v meni: na ta zimski dan, ko smo v Santiagu de Chile dopolnili že skoraj 4 mesece karentene se je v meni prebudila želja, da delim z vami na kakšen način me je Čile spremenil. Oz. na kakšen način sem dopustila, da se me ta svet dotakne in preoblikuje
Vsi, ki smo kdaj dlje časa bivali v drugi kulturi vemo, da lahko postaneš del nje le, če si se pripravljen odpretiin resnično prisluhniti. In pustiti, da te spremeni do globin. Brez tega težko ostaneš v tujini. Na obisku in počitnicah že, za kaj dlje pa gotovo ne.
Že od nekdaj (kot študentko španščine in kasneje kot zakonsko in družinsko terapevtko) me je privlačil svet drugega, raziskovanje njegovih širin, verbalnih in neverbalnih izrazov in dejstvo, da lahko z zanjem jezika drugega, deliš in si povabljen v njegove globine. Pa naj bo to materni jezik sočloveka, ali pa sočutje in ljubeče sprejemanje s katerim prisluhneš drugemu. Oboje spreminja, oboje gradi in bogati.
Včasih mi mož reče, da ne more verjeti kako zelo sem se spremenila. Res je. Včasih še sama sebe ne prepoznam. Nisem »slovenska Tjaša«, ker sem za to, da sem lahko postala del te kulture razvila kompetence, ki jih v Sloveniji nisem potrebovala. A tudi nisem »Čilenka«. Sem Tjaša, ki jo je Čile pregnetel, preoblikoval...Bolj kot sam Čile, so to storili ljudje...Tu sem spoznala ene najbolj pogumnih, vztrajnih, ljubečih in hvaležnih oseb od katerih se vsak dan učim in, ki so mi odprli vrata svojih src.
Hvala Čile, za vse kar me danes učiš in hvala draga Slovenija za vse kar je tvojega v meni in kar danes lahko tu delim.
Comments